četrtek, 25. oktober 2012

Emona skozi oči študentke


  • 1906- Prvo radijsko oddajanje
  • 1250- Prvi poskusi samodejnega preslikavanja s fotokemičnimi snovmi
  • 1826- Prva ohranjena fotografija
  • 1895- Brata Lumiere; projeciranje slike brez utripanja


Uvod ali nepomembne letnice? Letnice, ki so spremenile svet tehnologije in so zaslužene za današnjo televizijo, radio, fotografijo, snemanje? Kakorkoli že, mineva že 25. dan odkar sem začela svoje študentsko življenje. Kar malo strašno se je slišala tale Ljubljana, sploh prvi teden. Pa je bil prvi teden še najbolj preprost poleg lovljenja trole in dileme, če je številka na tem zvitem avtobusu tista prava. Prvi teden ni bilo treba vedeti sto letnic zgodovine medijev in niti ni bilo treba opravljati sprotnih nalog. Že vpeljani študentje bi mi rekli nekaj v smislu ''kar navadi se''. Tako kot sem se navadila na vožnjo s svojim pisanim kolesom, na prerivanje med množico, na belo kavo popoldne, na jutranjo meglo in na izpisovanje podatkov v zvezek. No pa tudi na zabavo, pohajkovanje in druženje. 

In veste na kaj sem se v teh 25.dneh še navadila? Pogleda iz 14 nadstropja, kjer s cimro kar malo zviška pogledujeva na Štepanjsko naselje. Zvečer pa je prav romantično, saj veste, tisoč luči in visoko na nebu še zvezde. In stanovanje je res bomba. Tu in tam polepljeni lističi, pisane preproge, rožaste odeje, Cubi Doo Manner na pisalni mizi, kavni aparat na kuhinjski omarici, skleda polna rdečih jabolk, 30 parov čevljev, 10 različnih jaken, ogromno kozmetike in super osvežilec zraka. 

Pravzaprav mi v tem udobnem stanovanju prav nič ne manjka. Razen mamine odlične kuhe ob 14.00 na mizi.  Ali štejejo tudi zamrznjene stvari? Desni sosed sicer zvečer televizor posluša na najvišji možni glasnosti, ko zazvoni zvonec pa nikoli nisem prepričana ali nekdo zvoni spodaj pred vhodnimi vrati v blok ali ta nekdo že stoji pred stanovanjskimi vrati.
Vse tako novo, vse tako super, vse tako skrivnostno. 



Ni komentarjev:

Objavite komentar